Zgornji dve srčni kvaliteti se razvijeta ko človek začne resnično delati na sebi in se imeti rad. Sta ključni komponenti, da posameznik začne lepo misliti, čutiti in skrbeti zase, na nežen in zdrav način. Vsak v življenju kdaj prizadane druge in seveda s tem istočasno sebe. V kolikor nimamo dovolj razvitega sočutja je zelo težko odpustiti sebi. S tem pa v sebi gojimo krivdo, slabo vest, sram, se obsojamo in sovražimo. Tako nastaja nase obrnjena jeza, ki je povod v destruktivnost. Zapademo v odvisnosti skozi katere za kratek čas zbežimo pred lastno bolečino, ki pa jo v prvi vrsti zadajamo sami sebi. Ker si nismo sposobni odpustiti za pretekle napake, se krivimo in močno obsojamo. Zato lahko zapademo v začaran cikel, ki se v najhujših primerih konča tragično.
Razvita duhovna in čustvena inteligenca je posledica življenjskih izkušenj, modrosti in dela na sebi. Skozi osvobajanje in odlaganje preteklosti, odpuščanje drugim in sebi razvijamo sočutje in ljubezen. Vsaka težka stvar, ki se nam je zgodila v življenju ali smo jo mi storili drugemu nosi v sebi lekcije, spoznanja in rast za vse vpletene. Od nas pa je odvisno ali raje zapademo v žrtev, se smilimo sami sebi, obsojamo sebe in druge ali pa se vprašamo česa me ta situacija uči? Zavedati se moramo, da nas življenje uči, ne pa kaznuje in da rast ne predstavlja samo razvoj logike in mentala ampak tudi čustvene in duhovne modrosti. Samo tako lahko postanemo celoviti, srečni in svobodni ljudje!
Klemen Logar