Čeprav ni v moji navadi, da bi pisala svoje izkušnje s terapevti, ker vem, da vsakemu odgovarja drugačne vrste terapevt, in nikoli nikomur ne želim vsiljevati ali »prodajati« kakršnih koli terapij, ker smo ljudje različni in vsakemu odgovarja kaj drugega, pa sem se odločila, da tokrat naredim izjemo in opišem svoje izkušnje s terapijami pri Klemnu. In če bom s tem pomagala le enemu človeku, da ne bo zaupal napačnim, »sodobnim« terapevtom, ki jih je na tržišču cela poplava, in jim je glavni namen služiti denar in ne toliko pomagati ljudem, bo moj namen dosežen.
S terapijami sem začela pred enim letom, zaradi napadov panike in anksioznosti. Že pred tem sem več let hodila na različne samoplačniške terapije pri psihologih, psihoterapevtih, pa tudi preko zdravstva. Več kot dve leti sem obiskovala tudi terapevta in šolo za odpravljanje anksioznosti in spreminjanje svoje notranjosti. Ampak ni bilo velikega napredka in efekta. Naj povem, da antidepresivov, ki so mi jih predpisovali zdravniki, nisem jemala, ker sem v sebi čutila, da niso zame, prav tako pa sem imela neznosne stranske učinke, ob poizkusu jemanja teh zdravil, celo alergije.
In na srečo, mi je znanka enkrat, ko sem bila psihično res na dnu, svetovala, naj se obrnem na Klemna Logarja, ker je baje dober terapevt. Poslala mi je tudi link do njegovega FB profila. Ker sem imela slabe izkušnje s predhodnimi terapevti, sem seveda pregledala celotni Klemnov FB profil in prebrala vse članke na njegovi spletni strani, predenj sem z njim navezala stik in se dogovorila za prvo terapijo. Skeptična sem bila na začetku tudi zato, ker sem že ogromno denarja zmetala za terapije, ki niso pomagale.
No in sem le začela s terapijami, vendar na začetku nisem pričakovala kakšnega napredka, saj sem imela slabe izkušnje od drugih terapevtov.
Na začetku mi je najbolj odgovarjalo dejstvo, da sva lahko delala terapije na daljavo, torej online, saj sem iz čisto drugega konca Slovenije. Prav tako pa psihično in fizično sploh nisem bila sposobna hoditi nekam na terapije, ker je bila anksioznost takrat pri meni tako močna, da mi je že odhod v bližnjo trgovino predstavljal velik stres, povzročal velike vrtoglavice in vse ostale simptome anksioznosti. Bola sem tako na dnu, da me je bilo strah bit samo doma, ko sem srečala ljudi, pa sem imela občutek, da se bom onesvestila. Grozni občutki, ki jih res nikomur ne privoščim.
Kar me je najprej presenetilo je bilo dejstvo, da Klemen dela na drugačen način, kot so me pred tem učili vsi ostali psihoterapevti, psihologi in ostali terapevti. Vsi so me učili, da moram preusmerit pozornost ob napadu panike in simptomih anksioznosti, da naj takrat odštevam od 5 do 1, štejem avtomobile, diham tak oda štejem sekunde vdiha in izdiha ipd. Torej vsi so me »vlekli« v beg, kar sem pa tako že počela velik del življenja. In če deloma stvari vedno na isti način, ne moremo pričakovati spremembe (to mi je šele zdaj jasno, takrat mi ni bilo). Ampak vsak, ki je že kdaj doživel napad panike ve, da takrat ne pomaga nič od naštetega. Klemen pa me je učil drugače, sprejmi kar se ti dogaja, ne bojuj se s tem. Pri Klemnu sem prvič dobila občutek in uvid, da je anksioznost v bistvu del mene, ki mi hoče nekaj povedati in da jo moram v prvi vrsti sprejet in ne neprestano bežati pred njo. Uf kakšno spoznanje in ne, ni bilo lahko, vendar sem globoko v sebi čutila, da edino to vibrira z menoj in da je to moja edina pot iz tega stanja.
Že prvem terminu, se je v meni nekaj premaknilo, nek čisto novi pogled sem dobila na vse, kar se mi je dogajalo. Prav tako pa sem se po vsaki terapiji s Klemnom počutila veliko bolje, saj je v terapijo dal vedno velik del svoje pozitivne energije, s katero me je napolnil.
Zelo mi je na njegovih terapijah všeč tudi dejstvo, da mi nikoli ni on govoril, kaj je moj problem, kot so to počeli drugi terapevti, ampak me je pripeljal do tega, da sem sama v sebi našla probleme, in jih počasi, kot čebulne olupke, luščila in spuščala, da so lahko odšli, iz mene. Ugotovila sem namreč, da če so drugi govorijo, v čem je moja težava, se je avtomatsko začnem še bolj oklepati in je moj ego noče izpustiti, ker dobi občutek, da mi nekdo hoče vzeti del mene. Ko pa sem sama našla problem v sebi, ga ozavestila, sem pa ga lahko tudi, s Klemnovo pomočjo, izpustila. Oh, kakšni trenutni olajšanja so to.
Moj napredek v enem leta, dela, je zelo velik. Iz nenehnih vrtoglavic, tresenja telesa, čudnega vida (ne znam tega opisati, vendar vem, da vsak ki se sooča s slabim in čudnim vidom zaradi ankse ve, o čem govorim), nenehne prisotnosti strahu, neprespanih noči, nenehne nervoze, igranja žrtve, strahu pred samoto, občasnih napadov panike in vseh ostalih simptomov anksioznosti, ki so res težki in je življene z njimi resnično grozno, sem prišla do dokaj normalnega življenja. Res je, da me je še vedno strah voziti avto na daljših relacijah tudi višine me je še strah in pridejo dnevi, ko še vedno čutim omotičnost, tresenje telesa ipd. Vendar so takšni dnevi le občasno, prej so bili vsak dan, v sebi čutim veliko večji mir, ne iščem več ves čas pozornosti drugih, v bistvu sem zelo rada sama s seboj, v tišini, v miru. Najraje sem sama nekje v naravi in poslušam le petje ptic in ostalih zvokov narave. Predvsem pa imam v življenju ponovno cilje, čutim veselje do življenja, do novih napredkov v življenju, ki pa so čisto drugače zastavljeni, kot so bili nekoč. In celo ne igram več vloge žrtve, kot sem jo večina svojega življenja, in imam postavljene svoje meje in prioritete v življenju. Večina svojega življenja jih namreč nisem imela, ozrioma sem imela napačne, takšne, ki so mi jih vsili drugi, in ne mojih. Predvsem pa takoj opazim, če me hoče um spet kdaj povleči na stare tire, in lahko to takoj spremenim. Ne živim več na avtopilotu. In razumem, da je čisto ok in celo super, da sem jaz jaz, in da sem vredna, tudi če samo počivam in kdaj ne delam nič, čisto nič.
Zdaj razumem, da moramo ljudje včasih pasti, pasti celo nižje kot na tla, zato da se lahko nato ponovno na novo zgradimo. Zgradimo osebe, kot individuum, in ne slabi ponaredek nekoga drugega.
Dejstvo je, da še vedno občasno delam terapije in jih bom še kar nekaj časa, ker je v meni še nekaj nepredelanih stvari. Vendar me je Klemen naučil, kako sama predelam takšne stvari in jih »spustim«. Pred tem sem jih namreč zelo držala v sebi in se jih oklepala, četudi niso bile dobre zame in mi niso več služile.
Ja, Klemen namreč vsakega nauči, kako lahko v bodoče sam dela na sebi in se sooča s težavami, kar je pri njemu še en velik plus. Ni mu namreč namen, da vleče denar od ljudi, v nedogled, tako kot marsikateremu drugemu terapevtu.
Pa veliko veselja, sposobnosti lahkotnega spreminjanja, uživanja in notranjega miru, želim vsem, vključno z menoj 🙂